Vse je bilo pripravljeno: ozvočenje dela, kamere tečejo, snema se, ljudje na svojih sedežih … Ob 8. uri so ugasnile vse luči in program se je začel s fotkami, ki so nastale v 10-letni zgodovini Prezrtih. Ko so gledali te slike izza odra, jih je kar strlo. Po eni strani so bili zadovoljni, ker se je vse v redu izteklo in jih pričakuje polna dvorana. Po drugi stani pa ironija: koliko časa so že skupaj, koliko skupnih dogodivščin so preživeli, kaj vse jih je osrečevalo … Ob tem človek ne more ostati čustveno ravnodušen in ob takih trenutkih lahko prileze kakšna solza, ki poplača ves trud, ves izgubljeni čas, denar in nasploh vsa odrekanja … Prekrasen občutek je, ker veš, da boš naslednji dve uri v središču pozornosti ... Tako so šli na oder člani ene izmed najboljših skupin v Cerkljah. Tam so pozabili na vse in začeli uživati in žeti 10-letni trud. Tudi, če kakšen ton mimo leti, ni važno. Ozvočenje je bilo noro dobro, light show tip-top, sicer zaradi stiske s časom ni bil čisto naštudiran, a se je na koncu vse izšlo. Ker je bil koncert razdeljen na 2 polčasa, je bilo 15 minut pavze, da so ljudje degustirali dobrote, ki so jih pripravili za svoje zveste oboževalce, in že takrat so dobili same pozitivne kritike. Tako, da človeka kar žene energija nazaj na oder in še bolj ruvat in zadovoljevat rajo, ki je dihala z njimi. Po končanem koncertu je bil afterparty v Kevdru, kjer so se z oboževalci družili do zgodnjih jutranjih ur. Dobivali so same pozitivne kritike, razen ene opazke, da so preveč statični, kar je njihova slaba točka, ki jo morajo še urediti. Drugače pa same pohvale. Po treh mesecih priprav je bila obletnica le pod streho. Finančno je bil sicer minus, a jih to ni zanimalo, ker so hoteli obletnico ovekovečiti in pustiti pečat in dokazati, da se s trdim delom da narediti vse.